PRVI DEL: Nekaj, kar deluje, znova in znova skozi čas, je rešitev. (Nekaj primerov iz brezmejne množice: taktika lova afriških divjih psov, krilo žuželk, drevesni list, vodotok, elektromotor, zobna krtačka, duhovniška služba, opomba pod črto, cestni jarek … )
Če si predstavljajmo vse možne rešitve, ki so bile vpeljane v stvarnost kadarkoli v preteklosti ali pa se izvajajo v sedanjosti ali bi lahko bile uvedene kadarkoli v prihodnosti pa dobimo Prostor potencialnih rešitev.

Rešitev je torej nekaj, kar se ne le pojavi in zopet izgine, pač pa deluje in v stvarnem svetu zdrži določeno trajanje. (Je brez povezave z nematerialnimi pojmi kot so bogovi, Zgodovina z velikim Z, nesmrtna duša ipd.).
Prostor potencialnih rešitev je neizmerno raznolik. Vsebuje od, na primer, najbolj nežnega in domišljenega načina izkazovanja naklonjenosti, do, na primer, nacistične industrije smrti.
Zakaj pa je pomembno usmeriti pozornost na rešitve?
Ko je rešitev vpeljana v resničnost, se ne le potopi vanjo, temveč jo tudi spremeni. Spremeni sedanjost, prihodnost in preteklost. Tudi preteklost, ker nova rešitev z vstopom v stvarnost preoblikuje dinamiko celote dogodkov in se ti zato dogajajo v spremenjenem kontekstu. (Če si pomagamo s kakšnim slikovitim primerom: Razširitev tiska je spremenila pogled ne le na sočasen svet, temveč se je več in drugače pisalo tudi o preteklosti. Zelo soroden vpliv je imela razširitev interneta. Z istim učinkom spreminjanja stvarnosti, četudi manj sorodni, so tudi bombažno blago, najlonske nogavice, perje kot sredstvo za letenje in zaščito, nočni lov na žuželke in še marsikaj.)
Nova rešitev pomeni tako prelom v ustaljenih vzorcih dogodkov. Je kratek stik med resničnostjo in Prostorom potencialnih rešitev.

Rešitve so same po sebi nepovezane. Njihov edini pogoj za obstoj je, da vstopijo v resničnost in se tam nekaj časa reproducirajo. Nekaj čisto drugega pa so IDEJE. Te nakazujejo smer, v katero naj se spreminja stvarnost. A ideje obstajajo le posredno, s pomočjo tistih rešitev, ki vlečejo realnost v svojo smer. Poleg tega ideje, za razliko od rešitev, po svojem prvem vstopu v stvarnost ne morejo prenehati obstajati.

Zakaj pa sploh potrebujemo nove rešitve? Zakaj bi potrebovali prelome in kratke stike v ustaljenih vzorcih dogodkov?
Za začetek nove rešitve vnašajo nepredvidljivost, ta pa je zanimiva.
Zorni kot pa je odvisen tudi od časovnega okvirja: Dobro uveljavljene bolj ali manj funkcionalne poti in navade so nujno potrebne za preživetje na kratek rok. Na srednji in dolgi rok pa so iskanje novih rešitev, eksperimentiranje in sledenje idejam ne le zanimive, ampak ključne tudi za preživetje. Še posebej v časih, kot je naš, ko se zdi, da stvari hitro razpadajo.

Video: O možnostih, potencialu in rešitvah

Preden so vsidrane v stvarnost so rešitve pravilom zelo krhke, njihov potencial pa si je moč zamisliti le v povojih.
Krhke so, ker je njihova implementacija v veliki večini polna negotovosti, ne glede na trdnost katero izžarevajo, če uspejo postati vseprisotne. (Mehanična kosilnica za žito, na primer, je v prvih stoletjih postala v rimski Galiji za nekaj stoletij precej razširjena, nakar je povsem izginila vse do 19. st. Množični tisk se je v Vzhodni Aziji precej razširil že v začetku 2. tisočletja, posplošil pa se je šele v renesančni Evropi. )
Jasnost pa jim prinesejo šele brezštevilne peripetije vpeljeve v široko uporabo. (Ideja pridobivanja energije z nadzorovanim zlivanjem atomskih jeder obeta velik potencial, hkrati pa je njen razvoj po dolgih desetletjih še vedno negotov in poln neznank. … )

×

1 / 37

2 / 37

3 / 37

4 / 37

5 / 37

6 / 37

7 / 37

8 / 37

9 / 37

10 / 37

11 / 37

12 / 37

13 / 37

14 / 37

15 / 37

16 / 37

17 / 37

18 / 37

19 / 37

20 / 37

21 / 37

22 / 37

23 / 37

24 / 37

25 / 37

26 / 37

27 / 37

28 / 37

29 / 37

30 / 37

31 / 37

32 / 37

33 / 37

34 / 37

35 / 37

36 / 37

37 / 37

❮❯